039_BITI POGAN

-
BITI POGAN
Predstavljajte si, da starša živita ločeno. Otrok je zdaj pri enem, zdaj pri drugem. Ko je pri očetovih, ima vse. Očetova familija je bogata, igrač koliko hočeš.... Ne vidijo pa radi, da omenja mame. Takrat stisnejo ustnice in se obrnejo stran od njega.

A v njegovih mislih je vedno tudi njegova mama. Nima dosti denarja, ves čas mora delati, da preživijo in nima dosti časa zanj. Toda v mislih je vedno z njim, tudi tedaj, ko je pri očetovih sorodnikih. Še posebno tedaj. Morda zato, ker tam "ni popularna".

Ko ga mama zagleda na vratih, ko se vrača z dela in jo on čaka, ga tesno objame. Potem ga drži v naročju in ga sprašuje, kako mu je bilo čez dan. Reče mu ljubček moj mali, rada te imam do lune, trikrat okoli nje in potem nazaj sem in v tvoje srce. Moja mama pozna čarovnije, ki jih nihče drug ne pozna!

Rad bi, da bi oče bil z mamo. Da bi bili skupaj. Da bi jima oče pomagal. Morala bi biti skupaj tako, kot sta vedno v njegovem srcu in v njegovih željah. Je to kakšna religija, kar ima on v srcu?! Ali pa je samo predrzno, prazno upanje.
Toda brez tega upanja se počuti raztrganega v sebi. Ta občutek je neznosen, želi si biti cel in cel bo, ko bosta njegova starša skupaj.
Kako težka naloga za malega otroka ločenih staršev!

Nekoč je njuna ljubezen bila ENO in iz nje je on nastal. Tako je postal smiseln in ta občutek potrebnosti pogreša najbolj od vsega! Zdaj pa je razdeljen, razsekan v sebi.... Če je pri Materi, je življenje težko, toda brez Nje ne more živeti, biti srečen. Če hoče videti Očeta, mora prej umreti in telo pustiti pri Materi, ki mu ga je dala, ko je prišel k njej. Ne more ga odnesti s sabo, ponj se lahko vrne, ko pride nazaj k Njej. Tako živi. A včasih le "živi".

V Očetovini pravijo, da je rad imeti Očeta vera in dolžnost otrok.
Za pripadnost Materi pa pravijo, da je poganstvo. Praktično, da je pogan biti izdajstvo in žalitev za Očeta!
Toda biti pogan pomeni samo to, da imaš Mater rajši od Očeta!!!
Je to kakšen greh, vas vprašam, je to sploh kakšen greh???

Moj Bog je pogan! Mater ima tako rad... tako rad.... do lune in trikrat okoli nje in spet nazaj do našega srca! Tako zelo. Ma kdo kaj proti temu?!
Zato sem cel! V srcu živim v dveh svetovih hkrati in bom spravil Očeta sem.

Zato je Oče dal otroku Vesolje v dlan. Da ga varuje.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

093_ LOČITEV

-
Slika
Kdaj sta se Človek in Bog razšla? To je nekakšen izgovor, oziroma pojasnilo, zakaj Bog ni tu z nami (da, nas je "zapustil"). Ločila sta se takrat, ko je Človek začutil ogromno težo Vesti. In se mu je zdelo, da z njo ne more živeti, da je ne more imeti dan in noč  za vratom, ker mu Vest ne pusti dihati. Ves čas ga opozarja in mu govori, da je to greh, da je ono greh...pa da je nekaj smrtni greh in bo zaradi njega šel v Pekel, če stori to in ono... Kdo bi mu zameril?  Kdo bi nam zameril?! In je Vest brcnil iz svojega programa. Raje je imel predpise in zakone namesto Vesti, ker zakon lahko prekršiš, zakonov lahko ne upoštevaš ali se jim upreš.... lahko jih pa tudi spreminjaš in si jih prilagodiš, v primeru, da jih sam sestavljaš, napišeš in sprejemaš. Važno je le, da zmaguješ v spopadih in vojnah. Ker potem si zmagovalec, in ti nihče nič ne more. Nihče ti ne more govoriti kaj smeš in česa ne. In je zmagoval! Je pa tudi res to, da kdor misli, da Vest ni Bog, ta ne razume prav d...
Preberite več

100_KRISNE RAZMERE

-
KRISNE RAZMERE Slovenci, to je en narod zavrt v rasti intelektualno, še bolj pa emocionalno. Zato se pri nas kaj rado zgodi, da se odločamo za dejanja, ki bodo nepremišljena oz. ne dovolj premišljena. Dejanje samo po sebi ni problematično, saj se Slovenec odloča srčno, ampak problematičen je način izvedbe in zavarovanje sebe pred možnostjo neuspeha in nesrečo. Pri takšni akciji reševanja, kot je Krisova, je vse odprto; lahko s zgodi karkoli. Po navadi se vsega lotimo tako, da sami rinemo v nesrečo. Nepredvidenih možnih situacij s tem denarjem, od te akcije - je NESKONČNO. Posledici naivnosti sta pa masovno nezaupanje vase, kar je za narod pogubno in strah pred ponovitvijo slabega izida česarkoli se lotimo. Na kratko: gre za kronično slovensko pomanjkanje samozaupanja. Se pravi - zaradi slabih izkušenj (zaradi otročjosti izvedbe pri izpolnitvi neke narodove želje) se ta narod na koncu vedno znova odloča za nazadnjaštvo. Kar sam od sebe zdrsne nazaj pod lažno ...
Preberite več

067_ ČAS JE PRIŠEL

-
Slika
"Obkoljene vas imam od znotraj in zunaj, vmes pa ste vse tanjši in manjši, in vse manj vas je... Le kam mi boste še zbežali?!" Bog Profesor Boštjan M. Zupančič pravi, da je prišel čas, ko se bodo ljudje delili na tiste, ki govorijo po resnici... in na one druge, ki lažejo, spodkopavajo, relativizirajo, hlinijo, manipulirajo, se pustijo podkupiti od sebi enakih, itd. Sam si to predstavljam takole! Tako, kot obstaja kamen na rečni in morski obali, ki v vročini dneva vpija sončne žarke - do zasičenja, tako tudi Materija, iz katere je naše telo, ki začne kot neživa snov, ki pa jo mi oživljamo, ko postane telo - absorbira vse, kar v Manifestaciji človeško bitje doživlja. Vpija vse, s čimer se srečuje, sooča, prenaša, se sproti uči, ker ima izkušnjo in skušnjavo... to pa zato, ker ima potrebe. In želje, ne pozabimo nanje! Vse to ima, zato ima izkušnje in zato se uči. Vse to vpija z nami! Vse to za nas počne, z namenom, da izvemo kaj smo in kdo ...
Preberite več