OBSTAJAJO LJUDJE II

O UZAKONJENJU EVTANAZIJE Najprej mi na misel pride vprašanje, zakaj so komunisti pri prehodu v nov sistem ukinili smrtno kazen?! Zakaj ne že prej? Moj odgovor je: zato, ker so iskali zagotovilo, da jim drugi ne bodo sodili po istem principu, kot so ga sami uporabljali za sojenje političnim nasprotnikom. S tem želim povedati, da komunisti niso kar nenadoma postali "humani". In da zelo trpijo v sistemih, ki jim ne dovolijo pobijati ljudi. Zdaj pa o evtanaziji! Denimo, da nekdo od mojih bližnjih doživlja tako hudo bolezen in trpi na tako nečloveško mučen način, da mu nobeno pomirjevalo in nobeno zdravilo ne more pomagati in si želi samo umreti... no, jaz bi mu pomagal umreti. Pa ne bi prosil za nobeno olajševalno okoliščino, ne pravnega sistema ne države! Odločitev bi vzel nase, bila bi moja in samo moja, ne bi je preložil na druge(ga). Posledico bi tudi nosil sam. Isto bi storil, če bi - v primeru, da bi imel otroke, denimo hčerko.... - nekdo posilil moj...

ZAVIST Na vse se navadiš, le na samoto se ni mogoče navaditi! Navadiš se na moža, ki te pretepa, na njegovo kričanje, na poniževanje, celo na življenje v koncentracijskem taborišču se je mogoče navaditi... Le na samoto se ni mogoče navaditi! Nič je nič, nimaš se za kaj prijeti. Zdi se, da je od vseh občutij zavist najbolj romantična, ljubosumje pa tista nepremagljiva sila, ki ničesar ne privošči drugemu, ker sebe ne prepoznava v njem. Predvsem pa ... - če smo se kdaj borili, da bi imeli in pri tem drugim vzeli - smo gotovo opazili, da je vse lepo bilo le v naših glavah, v naši domišljiji in je brž izpuhtelo, ko smo se resnice dotaknili. Ah, zavist je najlepša, ko je živa, in najbolj živa, če je zavistna.  Sprašujem se, zakaj meni nikakor ne uspeva vrt enako lep?  Zakaj prav moj pohlep uduši plamen v drugem, nakar ga pokoplje še v meni?! Je moj objem tako nepredušen, da nikomur ne pusti živeti ali pa je resnica še bolj grozna, kot je ta misel? Je zavist povsem br...

Cerkev  kot inštitucija za promocijo in prodajo Boga  ima zdaj sama težave   pri razumevanju delovanja božjega Stvarstva! Stvarstvu je namreč DOVOLJ dogmatizma, s katerim v sovraštvu polarizirane strani v zdaj Dualnem (razcepljenem!) vesolju napadajo Človeka. Strani so polarizirane v razdvojenem Vesolju na eni strani na Očetov spiritualni pol in na drugi strani Materin - nagonski oz. Materialni svet! Zdaj nas tisti, ki vodijo naš svet, posiljujejo s svojimi prepričanji, dogmami, neznanjem, hudobijo... ter vedno bolj ščuvajo božje otroke ene proti drugim. Zadnje čase so prav pasji! Čutijo, da se bliža konec njihovi Prevari. Najsi bo to z verskimi dogmami ali ideološkimi, v tem svetu ideoloških in verskih delitev NIHČE ne sme skozi vzgojo, se pravi skozi šole, izobraževalni sistem, ne da bi mu te ustanove okvarile možgane in ga trajno duhovno pohabile. V našem primeru to pohabo predstavljata dve dogmi! Tradicionalno je to krščanska ve...

STVARI GREDO NAPREJ - DOKLER SE NE USTAVIJO! (1983) Vi se kar norčujte iz moje norosti! Ko pride vaša na plano - boste videli koliko smeha! **** Z vsem vašim bitjem me žalite! Posmehujete se temu kar počnem in me prezirate. Zdaj, ko vam še gre  dobro, se napihujete in ste vsi nabrekli, potem boste pa hlipali, da niste za nič vedeli, da ste samo majhni otroci in potemtakem, za nič krivi ali odgovorni. V resnici pa niste ne eno ne drugo; nekje vmes vam dol visi! Ko se vam zalomi, in to bo prav kmalu, boste prav vsi na kolenih, jaz pa vas bom spet rotil, da ne zgubljajte vere. Nikar, vam bom rekel, ne ponižujte se prijatelji, tu sem, pogovarjajmo se! Ko se zdaj pogovarjamo, vam pišem ali kako drugače skušam povedati.... se ne odzivate. Dve možnosti sta: ali se pretvarjate ali pa ste mrtvi. Med enim in drugim ni dosti razlike., kar boste kmalu sami ugotovili. Vleči za nos svoje Srce in Telo pomeni imeti sebe za norca. In Življenje. In Boga. Ne smrt...

Če vzamemo pojem "nekomu narediti krivico" filozofsko, potem nam zgodovina človeštva pokaže, da smo se kot človeštvo učili iz krivic, ki smo jih delali drug drugemu. Filozofski pristop pa je potreben zato, da nas to spoznanje ne zaboli preveč, da ne bi videli "pozitivni" izhod iz tega, saj smo nenazadnje krivico delali sebi. Prav je, da začnemo od Začetka, ko so naši Prvi Starši, torej ko sta Bog Oče in Bog Mati rojevala bitja v Vesolju, in ko so bitja dobivala formo, skupaj z vsebino, ki je z novimi bitji in z njihovimi potrebami ter željami nastajala. Nastala pa je šele, ko je bila ta vsebina sprejeta, kar pa se brez izkušanja vsebine ni moglo zgoditi. V zgodovini človeštva - to je tista zgodovina, ki jo poznamo kot ljudje - se učimo iz krivic, ki smo jih delali drug drugemu (in jih še vedno počnemo) na planetu Zemlja. Nenazadnje delamo krivico tudi planetu, ki je naš skupni Dom, pa naj je to zdaj slišati še tako grdo. Še to, kaj je grdo in lepo, je...