067_ ČAS JE PRIŠEL
"Obkoljene vas imam od znotraj in zunaj,
vmes pa ste vse tanjši in manjši, in vse manj vas je...
vmes pa ste vse tanjši in manjši, in vse manj vas je...
Le kam mi boste še zbežali?!"
Bog
Bog
Profesor Boštjan M. Zupančič pravi, da je prišel čas, ko se bodo ljudje delili na tiste, ki govorijo po resnici... in na one druge, ki lažejo, spodkopavajo, relativizirajo, hlinijo, manipulirajo, se pustijo podkupiti od sebi enakih, itd.
Sam si to predstavljam takole!
Tako, kot obstaja kamen na rečni in morski obali, ki v vročini dneva vpija sončne žarke - do zasičenja, tako tudi Materija, iz katere je naše telo, ki začne kot neživa snov, ki pa jo mi oživljamo, ko postane telo - absorbira vse, kar v Manifestaciji človeško bitje doživlja. Vpija vse, s čimer se srečuje, sooča, prenaša, se sproti uči, ker ima izkušnjo in skušnjavo... to pa zato, ker ima potrebe. In želje, ne pozabimo nanje!
Vse to ima, zato ima izkušnje in zato se uči.
Vse to vpija z nami! Vse to za nas počne, z namenom, da izvemo kaj smo in kdo smo in kaj potrebujemo... in kaj si želimo!
Mi namreč to zmoremo - oživljati "mrtvo" materijo!
Naše telo je zgrajeno iz istih elementov, kot Planet. Potem pa vse to... oživi z nami!
Se vam to zdi malo?! Ta sposobnost? Je to malo, zanemarljivo?
Enako kot kamen na obali, ki vpija in vpija... to lahko počne le do zasičenosti. Potem pa oddaja.
In zdaj smo tam!
Toda Materija, ki je zdaj Telo - misli in razmišlja po svoje. Ima izkušnjo s svetom, z nami.
Ve kaj lahko pričakuje, toda najprej od vsega ve, kaj potrebuje. S tem začne. Potem izdela željo v sebi in ima lastno Voljo. Prej je ni imela - z nami jo ima!
Ima je toliko, da jo lahko obdrži tudi, če jo izgubimo, če se ji odrečemo (kar se po navadi zgodi). Ima jo, ko je mi nimamo več, ker so se ji možgani odrekli. telo se ji ni!
Malo je še ljudi, ki se niso prodali ideologiji, religiji, neki telesu tuji in nerazumljivi teoriji, filozofiji in se odrekli lastni Volji, in svobodi, ki jo svobodna Volja prinaša v ta svet.
Malo je še ljudi, ki se niso prodali ideologiji, religiji, neki telesu tuji in nerazumljivi teoriji, filozofiji in se odrekli lastni Volji, in svobodi, ki jo svobodna Volja prinaša v ta svet.
Volja Telesa nastaja na podlagi izkušenj s Stvarstvom, z nami v Stvarstvu, povsem mimo naših možganov!
To je Moj Bog, ki se uči! Tako se manifestira.
Nastaja neodvisno od naših prepariranih možganov, od norih idej, indoktrinacije, navad, prisile... kar je vse varno spravljeno v naših možganih, ker je indoktrinacija bila tja usmerjana. Lahko bi rekli, da je vse Stvarstvu nevarno - varno spravljeno v glavi!
To je Moj Bog, ki se uči! Tako se manifestira.
Nastaja neodvisno od naših prepariranih možganov, od norih idej, indoktrinacije, navad, prisile... kar je vse varno spravljeno v naših možganih, ker je indoktrinacija bila tja usmerjana. Lahko bi rekli, da je vse Stvarstvu nevarno - varno spravljeno v glavi!
In so zato možgani, kot specializirani del telesa, še najbliže Nebesom in Bogu.
V resnici pa samo najbliže NAŠIM predstavam o tem, kaj da Bog je!
Kakorkoli - Materija ne vpija več, ne absorbira več. Nasičena je z vsem. Zdaj oddaja! Seva nazaj v prostor.
In zdaj zdaj se je Zgodovina znašla pred tisto točko, ko Materija izpolni svojo nalogo. Po ta del zgodbe smo prišli sem.
Zdaj se Zgodba zaključi, sklene, odvrtela se je, se neštetokrat ponovila, da bi vse preverila... spet in spet. In zdaj se konča!
Z izpolnjeno nalogo - se konča.
Nekaj, kar je bilo zapuščeno, celo odvrženo kot neželeno in zato brez Življenja v sebi, ker je čakalo nekoga, da vse to poljubi nazaj v Življenje s tem, da posvoji... se je kljub temu, da smo materijo do zdaj imeli za neživo (Materija - Mati!), zaradi nas, ki smo prišli ponjo, zaradi nas v njej nekaj prebudilo.
Na tem smetišču Vesolja, pozabljeno, odvrženo, nikomur potrebno - in zajelo sapo! Kot novorojenček, ki sprejme prvi vdih.
Na tem smetišču Vesolja, pozabljeno, odvrženo, nikomur potrebno - in zajelo sapo! Kot novorojenček, ki sprejme prvi vdih.
Tako kot mladički živali, ki potem, ko jo pogrešajo in so jo dolgo iskali... najdejo svojo mater v jarku, nezavestno, na pol zmrznjeno. V mrzlem zimskem jutru, potem ko jo je na cesti zbil avto in je uboga lisička obležala v jarku na koncu življenja, brez zavesti.
Zbijejo se okrog nje, tesno se stisnejo k njej, jo nežno butajo, najprej prizanesljivo, potem silovito, panično... jo kličejo, prosijo, rotijo... in jo ogrejejo!
Samo s svojo Željo, z nagonom, s potrebo, da bi se Mati prebudila, se vrnila!
Da bi jim, po stari navadi nekaj zagodrnjala, dala kakšno povelje, ukaz, jih prisilila z običajno klofuto "tega ne smeš, to ni dobro....", da bi ravnali prav, odraslo... potem pa jih vse skupaj objela, stisnila k sebi, pobožala, potolažila.
Vmes je bilo pa doooolgo, predolgo obdobje samote brez Nje!
Pogrešali so jo. Mnogi so tačas izdelali ponos in se tolažili, saj bomo lahko brez Nje. Bomo pač sami! In so si razdelili vloge, tako kot sedaj to gledamo pri gejevskih parih, ti boš "ženska", ti boš mami, jaz bom "moški", bom ati... Igrali se bomo družino...
Igrali so vloge odraslih, čeprav to niso bili!
Drugi so izdelali molitve in so jih usmerili gor.... ne dol k sebi in vase. Ne v tiste dele telesa, kjer JE Mati.
Ali je še vedno Ona, prisotna kot nagon.
Kar pomeni, da z molitvijo niso ogreli sebe tam, kjer bi jo lahko obudili k življenju, potem bi se pogovarjali z Njo, da bi jih vodila kot vest, zavest in Srce.
Vse to je Ona, in vse to so sami!
Tako pogosto so to počeli brez Nje, da niso več vedeli kaj so, da so pozabili njena navodila. Pozabili so kdo so, zakaj so tu in kaj vse bi lahko bili. Bili bi vse tisto, kar so bili Njej! Na to bi jih spomnila, če bi bili v stiku z Njo.
Živali so njene, one razmišljajo s telesom in jo slišijo s telesom. Zato vedo, kaj Mati hoče od njih.
Največkrat so mislili le "smo, kar smo" niso pa pomislili, kaj vse bi lahko bili, ko bi si le upali. Manjkalo jim je domišljije.
Na koncu... misli in razmišlja Materija v nas! Za nas in namesto nas.
Možgani pa otrpnejo.
Zelo podoben trenutek se nam dogaja zdaj, ko Intelekt sveta ne ve, kaj se mu dogaja.
Začenja se obrat, vmesna točka obrata, preskok iz relativne varnosti možganskega obvladovanja okolja in življenja - k stabilnosti Telesa, kot Zavesti.
Misel je hitra, hitro si premisli, preskakuje kot mlad kozliček. Zdaj sem, zdaj tja...
Telo pa je počasno. Silno, temeljito, stabilno! Težko ga premakneš. Sto in sto krat preverjeno! Zanesljivo.
Začenja se obrat, vmesna točka obrata, preskok iz relativne varnosti možganskega obvladovanja okolja in življenja - k stabilnosti Telesa, kot Zavesti.
Misel je hitra, hitro si premisli, preskakuje kot mlad kozliček. Zdaj sem, zdaj tja...
Telo pa je počasno. Silno, temeljito, stabilno! Težko ga premakneš. Sto in sto krat preverjeno! Zanesljivo.
Slednjega še ne poznamo in zato tega ne moremo obvladati. Hvalabogu.
Zato se tega bojimo.
Zato se tega bojimo.
Toda Telo, ki je koncept, in s tem Zavest, ki razume delovanje svojega Stvarstva in s tem Vesolja... že samo zato ga razume, ker je samo takšno Vesolje in je model Vesolja, ki se ga lahko dotaknemo, ker je na dosegu roke!
Lahko ga objamemo. Mu rečemo, da je naše!
Zato je Telo - Oče v Stvarstvu, kot manifestirana Zavest, pa tudi zato, ker je vsak od nas oblečen vanj, vsak ima telo! V tej "obleki" pazi na Mater Vsega v Vesolju. In Mati se NIKDAR v njem, v telesu, ni ločila od Očeta!
Telo je skupna točka Vesolja, ljubezensko skrivališče, kjer se srečujeta Oče in Mati vesolja, naša prva Starša!
Mi pa jima držimo vrata odprta , ali pa ravnamo kot trmasti, zlobni, ljubosumni, razvajeni smrkavci, ki jima ne dovolijo preplezati zidu, ki ga sami zgradimo v sebi proti njima, ker jima ne dovolimo srečati se v nas, se objeti v nas, imeti se rada, se ljubiti v nas!
Ta Zavest, ki je Telo, ve, da je med Njo in Življenjem enačaj!
In zato Materija ne absorbira več, temveč oddaja. Seva v okolje.
In to, kar seva - je Resnica.
Ni obrambe pred njo. Ni obrambe pred Resnico.
Ni več mogoče izdelati takšne nove ideologije ali religije, ne filozofije, ki ima v sebi laž. NI mogoče takšni ideologiji slediti, ne je prodajati drugim za resnico. Videlo se bo, da je Laž.
Ne bo je več mogoče skriti ali zamaskirati, ne "lagati ne spodkopavati ne relativizirati ne hliniti ne manipulirati ne pustiti se podkupiti od drugih, ki so prav takšni..." - NE DA BI TO BILO JASNO VIDETI.
Nič se ne bo moglo več skriti pred Resnico! Materija ni pripravljena več zakrivati resnice.
Lahko zakleneš vse Assange na svetu, jih obsodiš na več tisoč let temnice (že videno, že doživeto in preživeto!), pa ti to ne bo pomagalo.
Lahko zakleneš vse Assange na svetu, jih obsodiš na več tisoč let temnice (že videno, že doživeto in preživeto!), pa ti to ne bo pomagalo.
Nič se ne bo več skrilo.
Manifestacija - manifestira! Nihče ji ne bo več zvijal rok, ker počne to, zaradi česar je ustvarjena, zaradi česar obstaja. Je samo to, kar ji je namenjeno biti. Manifestacija je zato, da manifestira!
Skratka, Materija bo kazala tvoj Namen. To je naloga Resnice. Kazati pravi Namen.
Toda, vsa Materija je - resnična! Ker je Mati resnična. To "trik", ki ga v sebi skriva Manifestacija. To je Telo!
In je naša naloga resnična, prijatelji moji. To smo prišli sem manifestirat.
- Našemu svetu je ime Manifestacija.
Manifestacija manifestira VSE, zato je tukaj tudi LAŽ resnična in razpoznavna.
Potem sami izbiramo. Izbiramo pa med tem, kar hočemo, kar si želimo, kar sebi in drugim privoščimo.
Ko nas obvladuje Krivda - izberemo tisto, s čimer se hočemo kaznovati.
Resnica je Manifestacija, ki je onkraj Krivde!
TELO je drugo ime za Resnico.
