OBSTAJAJO LJUDJE II

Judovstvo je religija, Islam je religija, krščanstvo je religija, komunizem je religija. Vse je religija. To ni znanje - je samo vera, da je morda tako, kot govori dogma. Ideologija = religija, je oboje isto, ker ima enak namen. Oboji lažejo na enak način, uporabljajo iste principe za doseganje svojih ciljev! Oboji imajo istega boga: KRIVDO. In zato, da podpirajo tega boga, uporabljajo Mitologijo in Dogmo - ne Resnice! Po domače povedano - ideologije in religije zavajajo človeka. To počno namenoma. Navadno so ti cilji postavljeni tako visoko, da so nedosegljivi. In ker so poleg tega še lažni, so še posebej nedosegljivi. Če so dosegljivi, jih pa postavijo še više ali pa jih premaknejo nekam daleč v prihodnost, z namenom, da bodo splohsploh nedosegljivi. Pred svojimi verniki potem uporabijo tale izgovor: premalo močno ste verjeli! Fanatiki potem iščejo krivce (ker jih Krivda zahteva) in jih kaznujejo! Krivda zahteva kazen in kazen zahteva žrtev... i tako dalje! Mi to zm...

"Obkoljene vas imam od znotraj in zunaj, vmes pa ste vse tanjši in manjši, in vse manj vas je... Le kam mi boste še zbežali?!" Bog Profesor Boštjan M. Zupančič pravi, da je prišel čas, ko se bodo ljudje delili na tiste, ki govorijo po resnici... in na one druge, ki lažejo, spodkopavajo, relativizirajo, hlinijo, manipulirajo, se pustijo podkupiti od sebi enakih, itd. Sam si to predstavljam takole! Tako, kot obstaja kamen na rečni in morski obali, ki v vročini dneva vpija sončne žarke - do zasičenja, tako tudi Materija, iz katere je naše telo, ki začne kot neživa snov, ki pa jo mi oživljamo, ko postane telo - absorbira vse, kar v Manifestaciji človeško bitje doživlja. Vpija vse, s čimer se srečuje, sooča, prenaša, se sproti uči, ker ima izkušnjo in skušnjavo... to pa zato, ker ima potrebe. In želje, ne pozabimo nanje! Vse to ima, zato ima izkušnje in zato se uči. Vse to vpija z nami! Vse to za nas počne, z namenom, da izvemo kaj smo in kdo ...

1. Ideja ne more nastati kot ideja o »sami sebi«. To lahko postane šele v nadaljevanju, ko (in če) Misel v konfrontaciji z resničnostjo omaga pri poskusu, da bi si Resničnost podredila! V naravi Uma je namreč, da ustvari Misel, si nekaj zamisli, potem pa se jezi, ker misel v Manifestaciji kaže pomanjkljivosti in s tem ne odseva pričakovane popolnosti, ki jo Misel pričakuje. Misel potem teži po tem, da bi si Resničnost podredila, jo obvladovala, potem pa, ko bi bila navdušena z njo, bi jo oboževala kot sebe. Skratka, Misel hoče, da ji resničnost sledi, da je odvisna od Uma, ki jo je proizvedel, da ni samostojna. Um ne mara, da bi njena manifestirana Misel, ki je materializacija ideje o njegovi lepoti dobila lastno življenje. To bi pomenilo, da ima lahko manifestirana Ideja - torej bitje! - nek koncept o samem sebi in da je zato samostojen. To bi pomenilo, da ima svobodno Voljo. Resnica se ne želi nikomur podrejati. Ni rada obvladovana, zato ima Stvarstvo vgrajeno va...