100_KRISNE RAZMERE

KRISNE RAZMERE
Slovenci, to je en narod zavrt v rasti intelektualno, še bolj pa emocionalno.
Zato se pri nas kaj rado zgodi, da se odločamo za dejanja, ki bodo nepremišljena oz. ne dovolj premišljena. Dejanje samo po sebi ni problematično, saj se Slovenec odloča srčno, ampak problematičen je način izvedbe in zavarovanje sebe pred možnostjo neuspeha in nesrečo.

Pri takšni akciji reševanja, kot je Krisova, je vse odprto; lahko s zgodi karkoli.

Po navadi se vsega lotimo tako, da sami rinemo v nesrečo. Nepredvidenih možnih situacij s tem denarjem, od te akcije - je NESKONČNO.

Posledici naivnosti sta pa masovno nezaupanje vase, kar je za narod pogubno in strah pred ponovitvijo slabega izida česarkoli se lotimo. Na kratko: gre za kronično slovensko pomanjkanje samozaupanja.

Se pravi - zaradi slabih izkušenj (zaradi otročjosti izvedbe pri izpolnitvi neke narodove želje) se ta narod na koncu vedno znova odloča za nazadnjaštvo.

Kar sam od sebe zdrsne nazaj pod lažno varnost diktature, saj v njem večno ždi strah pred kakršnokoli spremembo in tveganjem. In ta strah vedno preživi, ne glede na izkušnjo, ki morda govori drugače.

Varnost v zaostalosti! To je naš cilj, tako se obnašamo, tako je to videti od zunaj!

Posledice tega pa so vzdrževanje naivnosti in s tem masovnega nezaupanja vase, kar je za narod pogubno. strah pred ponovitvijo slabega izida akcije...Se pravi - zaradi slabih izkušenj (zaradi otročjosti izvedbe narodove želje) se ta narod odloča na koncu za nazadnjaštvo! Zdrsne nazaj pod lažno varnost diktature! V njem je stalno prisoten strah pred spremembo. Vse tole je zaradi mnogih negativnih izkušenj postala mentaliteta tega naroda. Kdo jo bo pa spremenil? Kris?

Vsa ta akcija okrog Krisa je polna lukenj in neodgovorjenih vprašanj, neprevidnost na neprevidnost na neprevidnost... lahko rečemo da je eno samo razgaljeno srce - in zato še toliko bolj ranljivo in dovzetno za novo globoko rano v narodu.

Enako kot je globoka rana bila osamosvojitev Slovenije.
Tudi akcija osamosvajanja je bila polna lukenj, tako kot tale akcija s pomočjo Krisu!

Diktatorček je začasno sestopil z oblasti, slučajno pohodil bananin olupek in se zvrnil nazaj na oblast.

3 mio je ogromen kup dreka! Kaj mislite, da se nobena muha ne bo usedla nanj???

Na koncu čaka milan kučan.
Ta narod ima naštudiran v nulo!!!! Zato lahko manipulira z nami. Predvidljivi smo!
Mali prasec nam je uredil državo, v kateri imamo zdravstvo, ki ga njemu plačujemo.... potem pa, če hočemo še sebi pomagati (kajti tole državno je luknja za Zemljariča, da se režim prek nje lahko futra), si moramo poleg javnega zdravstva omisliti še paralelno "zdravstvo" z zamaški in zbiralnimi akcijami.

Dajte no, Slovenci, why don't you fucking grow up already. Dejmo že zrast enkrat!!!!

Ključno pri vsem je POMANJKANJE ZAUPANJA. In zato so takšne akcije čisti DILENTANTIZEM na delu, ki ga poganja naivno pričakovanje, da bomo kar sami, in na diletantski (amaterski!) način uredili državo, ki jo ima nekdo drug v rokah. 
S to državo se pa mi nočemo spopadati. In zato se umikamo v diletantizem.

Zato je vse samo za enkratno uporabo.

Morda bi namesto zamaškov začeli zbirati štoflce, ker štoflce lahko uporabiš večkrat.
 

Ni pa to država. Mi države nimamo. Država ne more biti za enkratno uporabo.

Zakaj jo sploh plačujemo, če je ne potrebujemo (oziroma rabimo, v smislu uporabljanja, rabe in uporabnosti). Potem pa namesto države raje imejmo društvo "srečna Slovenija", ker kaj več kot to tudi ne potrebujemo.

Pomanjkanje zaupanja je zdaj pri nas institucija.

Tu, v Sloveniji, obstaja kot mentaliteta.

Ne pozabimo! Mafija je mentaliteta in kučan je mentaliteta!

Potem se ta mentaliteta organizira na način,  da požre državo.
Lahko nam stokrat zatrdijo, da je vse popolnoma transparentno...

Kaj pa mi, kot narod vemo o trasparentnosti?! Kaj je to?

Akvarij je transparenten. Šipe so fejst spucane, vse se skoz vidi, ribe so srečne, mi srečni...

Bistveno za to pa je, da delfini, živali, rakci, polžki, morski psi... NISO SREČNI!!!! Živali so ujete v akvarij in bi raje bile nekje drugje.

Vse je transparentno, le namen transparentnosti je vprašljiv! Zavajajoč.

Kaj bi zdaj radi!? Tako nam rečejo. Saj je vse jasno, vse se vidi, vse je pregledno, čisto, brez madeža...

Hej, v akvariju smo! Ujeti. Usta odpiramo kot ribe. Eden drugega lovimo za rep, se žremo, tekmujemo, se razkazujemo, sami sebi se zdimo lepi! Zdimo se sami sebi neskončno dobri. 
Slovenci - tam kjer so dobre ribe doma!

Kot takšna se je ta mentaliteta ustalila, se udomačila in vztraja. Ljudje se v morju nezaupanja vseh proti vsem počutijo najbolj varne in domače. Nostalgija je zmagala! Samoprispevek je zmagal. A se tega vi zavedate!?

Kako bedno!


Za Slovenijo je značilno, da tu nihče ne zaupa nikomur. To odgovarja režimu, ki vlada, saj se na to mentaliteto lahko zanese, nanjo lahko vedno računa!
Seveda, do nasprotnega pojava, ki bo zgradil drugačno mentaliteto, lahko prideš le s tem, da ti ena akcija uspe. Potem ta poruši lažno zgradbo "fejk" neuspehov, ki so gradili napačno mentaliteto in vzpostavi samozaupanje. Kar pomeni zaupanje v lastne odločitve. Tako veš kdo si, kaj si, in predvsem - da sploh si!

Vmes pa stoji politika, tako kot policaj na križišču.

Politika tega ne želi! Deluje proti temu. Politične odločitve so v službi manipuliranja z ljudmi in vzdržujejo stanje nezaupanja kot institucijo v državi. Naloga politike je da vsadi dvome, podtika, nato pa, ko se nam sanje zrušijo (ker omagajo, ker so neodrasle in nedorasle!) rečejo: sej smo ti rekl! To ni zate. Pusti nam, da mi to urejamo in speljemo kot je treba.... Ti ne znaš!

Tako je kučan rekel "osamosvojeni" Sloveniji. In Slovenci so pokimali in mu prepustili državo.

Seveda, se zaupanje ne gradi na tem, da amaterji ustvarjajo državo po amatersko, ker jih bodo profesionalci nategnili. Zaupanje se zgradi tako, da sposobni ljudje speljejo dobro stvar na dober in profesionalen način. Da je DOBRO v službi DOBREGA Namena!

Teh ljudi pa ni, ker jih kučan sproti uničuje. Ostanejo samo še njegovi profesionalci, ti so pa morilci, roparji, tatovi, lažnivci, podleži, izdajalci lastnega naroda in prodane duše...

In da ne pozabim najvažnejše! Zakaj ima kučan (pa Janković, Kocjančič in ostala zalega) tako rad športne dosežke?

Ker gradijo zaupanje samo za enkratno uporabo. Njim to ni nevarno! Prav narobe, njim to pomaga pri spodkopavanju našega zaupanja vase, ruši avtoriteto naroda - se pravi moč volivcev - in dela hazard iz naše Volje, ki tako in s tako miselnostjo, lahko "rata, al pa ne rata!".
Se pravi, lohk da zmagamo, lohk pa tud ne.


Ampak ko mi (narod) izgubimo (ali ne izgubimo), kučan zmeri zmaga. Pri njemu ni nič hazard, pri njemu je vse na ziher.

Samo pri nas je vse hazard.