034_SPOLNO ŽIVLJENJE SLOVENCA
Večine Slovencev
seksualnost sploh ne zanima. Tradicionalno smo spolno zavrt narod!
Spolnost in spolno
življenje Slovencem ne predstavlja centra njihovega vesolja. Kar pa za gej
populacijo ne velja. Zanje je prav to namreč bistvenega pomena.
Gej si, ker imaš
partnerja ali partnerje istega spola in njihov odnos temelji na rabi spolnosti.
Ne pa na negaciji tistega, kar si, in kar hočeš biti.
Na drugi strani se
"heteroseksualni" ne identificirajo z ničimer.
Potisnjeni so v to,
prisiljeni, da zdaj o tem razmišljajo in tega nimajo radi. Nimajo radi, da jih
drugi imenujejo za heteroseksualne (ker niso radi seksualni in jih to ne briga)
poleg tega pa heteroseksualnost implicira - da, tako je, uganili ste! - RABO
tega pojma.
In zdaj imamo
problem.
Ljudje so prisiljeni
(posiljevani) v to, da morajo biti ponosni na nekaj, kar jim v enem dnevu ne
šine skozi možgane.... niti enkrat! Zdaj pa morajo naenkrat zavzeti stališče do
tega, kar (baje) so. Niso niti vedeli da so, zdaj pa naenkrat kar so.
To jim je neprijetno
in se zato postavijo nekam, kamor (in to se mi zdi zelo pomembno!) sebe
izrazijo z nasprotovanjem tistemu, kar jih je zmaknilo z mesta.
V resnici so samo
aseksualni. To pomeni, da niso lastniki svoje seksualnosti.
Seksualnost je pa
povezana z identiteto. Tisti, ki brišejo spole, sploh ne vedo kaj s tem
počnejo.
Mavrični ljudje so
pa postali nasilni do tistih, ki so navidezno heteroseksualni, kajti
heteroseksualni so samo zato, ker so se prisiljeni tako imenovati, da bi se
razlikovali od tistih, katerih osebni izraz seksualnosti zavračajo.
To pa je najbrž
zato, ker tako imenovani hetero sebe nikdar niso imeli za lastnike svojih
organov, pa s tem ne mislim samo spolnih, tudi svojih možganov. Ti naj bi bili
v službi družbe, staršev, cerkve, sistema, razmnoževanja. Nečemu in nekomu
(drugemu jasno) so odgovorni in temu naj bi služili.
Globoko v psihi
človeka stoji, da je sebi vzeti užitek ob dotiku drugega bitja nekaj
prepovedanega, pogosto pa celo umazanega. Preveč je povezano z željo. Je že
nekaj narobe s tem, če je želja vmes, kenede!
Ko se otrok rodi,
večinoma nastane tako, da "uide".
Zlahka si
predstavljam geja, ki je posvojil svoj spolni izraz, skoraj nemogoče pa mi je
zamisliti si heteroseksualca, ki bi imel enako oseben odnos do lastne
heteroseksualnosti, s tem mislim aktivnega. Govorim o "odraslih Slovencih,
odležanih, vsega hudega navajenih in že naveličanih", ker mladi so pač
mladi in nikogar ne sprašujejo, v glavnem kršijo ustaljena pravila. Hvalabogu,
da nekdo jih.
Zato so velike
heteroseksualne ljubezni v literaturi, homoseksualne pa za vsakim vogalom in po
vseh paradah.
Doma pa tenstan
krompir, goveja juha, zelena solata in radio ob nedeljah na ves glas z glasbo
po željah. "Za trenutek naj nam zdaj prisluhne..." Pol pa po kosilu
nepomita posoda, ki jo je treba zložiti v pomivalni stroj in že to predstavlja
problem za družino.
Heteroseksualnosti
je bolj malo. Primeren simbol bi bil megla.
Homoseksualnost ne
rojeva aseksualnosti!
Zanikana
heteroseksualnost je tista, ki je rodila homoseksualnost, sedaj se pa z njo
srečuje! Srečuje se z njeno zamero.
Moj nasvet je:
Homoseksualci naj se spoprimejo s problemom sprejetja samih sebe takšnih kot so
brez občutka krivde, ne pa da posiljujejo druge, naj jih sprejmejo še preden
bodo oni sprejeli same sebe.
Še drugače povedano: LGBT - ne spreminjajte zakonodaje, drugim! Sprejmite svojo, ki naj potem velja za vas, ne pa
za vse! Potem jo pa spreminjajte.
Sami bodite odgovorni za tisto, kar bi radi spremenili v družbi, in sami odgovarjajte za spremembe. Skratka, postanite odgovorni zase, za svoja dejanja, za spreminjanje zakonov.
Kajti vse drugo, to pa je tisto, kar zdaj počnete, je samo zavračanje lastne odgovornosti, porivanje odgovornosti za lastno počutje drugemu, pa naj se drugi ukvarjajo z vami, z vsemi posledicami zanje in za vas, ki temu sledijo.
Za aseksualnost... pa se bojim da ni rešitve.
Ta je še niže doli na lestvici od homoseksualnosti ali trans-queer ali karkoli že. (Saj še nismo končali z nabiranjem vedno novih oblik končnega videza ter poimenovanja različnih "mutantov", ne njihovih zahtev. Šele začeli smo!
Sami bodite odgovorni za tisto, kar bi radi spremenili v družbi, in sami odgovarjajte za spremembe. Skratka, postanite odgovorni zase, za svoja dejanja, za spreminjanje zakonov.
Kajti vse drugo, to pa je tisto, kar zdaj počnete, je samo zavračanje lastne odgovornosti, porivanje odgovornosti za lastno počutje drugemu, pa naj se drugi ukvarjajo z vami, z vsemi posledicami zanje in za vas, ki temu sledijo.
Za aseksualnost... pa se bojim da ni rešitve.
Ta je še niže doli na lestvici od homoseksualnosti ali trans-queer ali karkoli že. (Saj še nismo končali z nabiranjem vedno novih oblik končnega videza ter poimenovanja različnih "mutantov", ne njihovih zahtev. Šele začeli smo!