013_REFORMA POKOJNINSKEGA SISTEMA

01.07.2009

Tale zadeva v zvezi s prenovo pokojninskega sistema, ki nam ga priporoča OECD in o čemer zdaj teče debata med slovenskimi ekonomisti... ima izvor v Svetem pismu!

Začne se z: V potu svojega obraza boš...

Potem je tam še neki Frančišek Asiški razlagal, da Bog poskrbi za ptičke, ki ne delajo, temveč pikajo semena in da narava pravzaprav rojeva v izobilju in tako, da vse nasiti... Le dovolj skromen da je treba biti!

Potem pa je tudi še ena ideja o komunizmu, ki pravi, da ljudje proizvajajo in ustvarjajo presežke, ki se delijo tako, da vsakdo prejme po potrebi in želji (na koncu se je pokazalo, da tvorci teh idej jemljejo sebi po želji, niti ne po potrebi, vsi drugi pa ne proizvajajo presežkov - temveč producirajo pomanjkanje, na kar so potem še ponosni!)

Kapitalizem seveda sili človeka, da proizvaja presežke, ki mu jih v največji meri (največji, seveda primerjalno z drugimi sistemi), tudi priznava.

Oziroma, ne pokrade mu vsega še preden sploh zaslužek prispe do njega.

Skratka, vsi sistemi temeljijo na istem izhodišču, da je Stvarnik v nekem čisto določenem trenutku popizdil in človeka omejil.

Omejil ga je s tem, da je fuk krivda, če ni proizvodnja.

Se pravi, da je fuk iz tolažbe, ali preprosto zaradi užitka slaba stvar, oz., da Bogu ni po volji!

In da si človek življenje zasluži z delom. To pomeni, da vsak fuk stane.

Posvečeni imajo prednost in zanje velja "da se ne posega v pridobljene pravice". To je seveda zajeb prve klase, saj ne moreš reformirati nekega sistema, ne da bi pri tem krivce za nastalo situacijo izvzel iz sprememb.

Teh je namreč največ in so tudi poglavitni vzrok za krizo pokojninskega sistema.

Krize naj torej zanje sploh ne bi bilo (njihove penzije namreč po izjavah slovenskih ekonomistov namreč sploh niso ekonomsko vprašanje, temveč človeško in etično, torej humano, socialno ipd. inu ostale balle varie del cazzo).

Za nas preostale spokornike pa je to ekonomsko vprašanje, ki naj bi ga reševali, ko prispemo tja (beri: ko krivca za tako sranje že dolgo ne bo več med nami!

Kako naj bi to reševali? Jih ne zanima!

To je privilegij pridobljene pravice: da te to ne zanima!

Če se vrnemo do vzroka, da je treba zaslužiti za življenje, da bi lahko živeli, je videti da se tega aksioma po Božji volji iz nje same izhajajočega in iz grožnje zapisane v svetem pismu zavedamo vsi, ne glede na vero in sistem, v katerem živimo!

Do spremembe tega izhodišča (pazite: ene grožnje!), nimamo kaj dosti sanjati. Ne glede na to, da si nekateri ustvarjajo Nebesa na račun drugih, praviloma mlajših generacij, zaradi tkzv. pridobljenih pravic. Ki se jih ne tika!

Te namreč niso skladne z aksiomom, da je treba za življenje delat.

To samo pomeni, da nekdo nase jemlje krivde prejšnjih generacij, in ker je to še bolj vidno v postsocialističnih državah enako kot v kapitalističnih, si lahko predstavljamo velikanskost (to se mi zdi še najprimernejši izraz!) krivde generacij, ki Krivdo v bibličnem smislu zavračajo do te mere, da so si izmislile pridobljene pravice, v katere se ne sme drezati!

(Pas mal, nestle?!)

Skratka, v Sloveniji živimo še bolj krščansko, kot v Vatikanu.
Držimo se biblije kot pijan svojega kurca, ko gre scat, in ki se zato zvrne v jarek, s kurcem vred. Ki se ga drži.

Jasno, kaj se imaš držat za nekaj, kar ni ne trdno ne fiksno.

Rešitev? Jaz stavim na popravek izhodiščnega aksioma!

Tisto: V potu svojega obraza... itd. vse, kar je v tem stilu v bibliji, naj gre ven, in naj se nadomesti s stavkom: da je Narava inteligentna, da je planet neverjetno pameten in hkrati odgovoren za svoje otroke.

Da Bog tukaj ne posega s svojimi ukazi v razmerje med Planetom (recimo Planetu samohranilka, kenede) in nami, ki smo njegovi otroci, saj se lahko vse sami zmenimo s planetom. Saj končno nosimo TELO, ki je on(o) in je prek žil in žilic povezano z možgani, z nogami pa vedno na zemlji (in v njej, ko poteče rok), ki je od Planeta, če je kdo pozabil ali če tega še ne ve.

Morda bi kazalo še napisati v biblijo, da vrhovni sodnik in zadnja sodba z vstajenjem sploh ne gresta tako, kot je zdaj zapisano.

Vrhovni sodnik je namreč ravno naš planet in ne nekdo drug.

Sploh pa ne Bog, saj se nima kaj vtikati v to, kako se bo združba med sabo zmenila.

(pod dobrohotnim okriljem planeta, iz katerega nas je vsaj polovica vsakega od nas. Ali še več, če merimo na kile.)

Planet z atmosfero je del vesolja, v katerem je ogromno sistemov, tudi komunizmi so sem ter tja po galaksijah, če jih še ni, pa še bodo, dokler ne nehajo dvomiti v vsako stvar in širiti usegliharstva po Vesolju.

Za vse je dovolj prostora, le da ne za vse hkrati in vse na istem prostoru.

Planet bo odločil o tem, kaj mu je prijetno, kdo je dobrodošel tukaj na njem, in kdo ne. Carte blanche za njegove odločitve je prav tisto, kar mu recimo vsako jutro ko se zbudim dam jaz, v kratki molitvi, ki se glasi:

Tebi zaupam brezpogojno; kar je zate dobro, je zame dobro!

Zavedam se in vem, da se nimam pravice vtikati v tvoje odločitve. Če morda misliš, da moram stran, bom sprejel tvojo odločitev ponižno in z razumevanjem. Enako jo bom sprejel, če mi boš dovolil, da ostanem.

V resnici pa ti moram povedati, da nikjer nisem videl ničesar tebi podobnega!!! Ti si prekrasen svet in način, kako imaš stvari organizirane.... wow, Jaz tega nisem sposoben, niti si ne upam, da bi beležil vse moje teorije, ideologije, religije..., da bi se jih izmišljal in jih drugim ponujal, pri tem še koga posiljeval... Le s kakšno pravico neki?!

Pa še tukaj, na tebi in celo tebi navkljub? Mi niti na pamet ne pade.

Ko boš počistil tole sranje s sebe, dragi planet, potem ti bo ostala tista Domišljija, ki hrani tudi mojo! In tedaj bodo moje želje oživele.

Spet bodo vladale čarovnije, kot so za en kratek čas v deželi Velikega Pana, v obdobju ki ti je ostalo zasidrano globoko, globoko..... in si ga imel najraje od vseh obdobij in vseh civilizacij, kar se jih spomniš. In spomniš se prav vseh.

Kar pa se tiče tvojih izbruhov jeze.... potresov in vulkanov, kdor je videl toliko vojn, klanja, smrti, žalosti, neuslišanega hrepenenja, želja, ki so zbežale kdovekam, vsega grdega storjenega ljudem, živalim, rastlinju - se pravi tebi - se mi zdiš še dober, da ne zabrišeš vsega tega sranja s sebe, z nami vred, ko pa veš, da si večina nas sploh ne želi ostati tu s tabo temveč hrepeni po življenju nekje drugje, daleč, čim dlje stran od tebe, ki te največkrat enači z zaporom,  ujetostjo duše v trdoto materije. In ti ves čas kljubuje s tehnologijo (ne z mehkobo čarovnij!) in se spopada s tabo, nenazadnje se spopadamo s tabo v sebi, kar je še najbolj žalostno od vsega.

Toda potem bi bil sam...
Človek se na vse navadi, le na samoto se ne more.

Zato preberi vsakega, ki hodi (in se vozi) po tebi in se odloči za vsakega od nas posebej, saj ti bo Telo samo povedalo, kako se počuti; in če znaš v sebi (p)ozdraviti tisto, kar se je sem ujelo zato da tu trpi brez rešitve, potem daj vsemu in vsaki reči svoj pravi prostor, saj ni drugega zdravnika, ki bi pozdravil celoto - brez ostanka! Samo ti si, ki to zna in zmore, ko mi to sami hočemo.

Da bo celota cela in brez ostanka. Da bomo mi vsi celi in ne bomo venomer pogrešali in hrepeneli, ne da bi vedeli kam so nam ušle Želje, ne zakaj so zdaj tako slabotne in krhke, da nam zbežijo v neznano, kjer jih nekdo muči in se nad njimi izživlja približno tako, kot lovci ki pobijajo mlade tjulnje, Da je vsa obala rdeča in njihove matere nemočno tulijo v nebo. Vem, da jih slišiš ti, Mati Zemlja, vem da jih sliši Oče, naš Bog.... in se ti bolečina v Srcu nabira in nabira.

Zato imaš vso mojo podporo, da narediš tisto, kar sama meniš da je potrebno, naša Mati!
Zgodi naj se tvoja volja, ne moja! Tvoja je moja.

****

No, tako približno gre moja molitev zjutraj, ko se zbudim. Morda je ne povem vedno v celoti, pa saj tudi ni treba. Planet že ve kaj mislim, saj sem vanj oblečen in ko me kaj boli, me on boli. Pravzaprav Ona.

(Evo, toliko sem sam pripravljen sodelovati pri reformi pokojninskega sistema!)