012_KRIZA 2008
06.01.2009
(Na forumu Financ)
Zelo možno, da se bodo ljudje v primeru dolgotrajne krize obrnili k
tistemu, kar je nujno potrebno za preživetje in zanemarili vse drugo.
Lastna pridelava hrane in posledična izmenjava produktov in storitev,
se pravi menjava tistega, kar znaš in zmoreš narediti, bi v tem primeru
nadomestili denar. Res je tudi, da so v Sloveniji po osamosvojitvi na hitro
najbolj obogateli trgovci s tujo robo, torej preprodajalci. Se pravi, največji
bogataši so tisti, ki nekje drugje nekaj poceni kupijo potem pa blago doma
dražje preprodajo. Tako kot Bavčar, ki se obnaša kot da je izumil nafto.
Stalnica v odnosih, ki se bodo zagotovo nekoliko spremenili, bo licenca
za izsiljevanje. Tisti, ki mu bo raja podelila pravico do podeljevanja teh
licenc, bo svoje prijatelje obdaroval z licencami za izsiljevanje oz. kot to
počne tudi sedaj, kar mu bo omogočalo, da bo še naprej trgoval z virtualnimi,
torej neresničnimi, vrednostmi, ki jih bo naredil za resnične tako, da ti bo
preprosto odsekal glavo, če te zalotijo na njivi krasti krompir. Kar je
primerljivo s sedanjo kaznijo 1000 evrov za vožnjo z 80 km na uro v naselju.
Seveda, v takem ekstremnem primeru, kjer bankovec pomeni potrdilo o
tem, da se prinašalcu tega papirja izplača kilogram moke ali kilogram
krompirja, bi vsa državna glasila bila polna parol o tem, da si vsakdo v naši
demokratični družbi zasluži krompir in da res nikomur ni treba krasti na tuji
njivi za življenje, da pa mora zato delati pod pogoji, ki jih je zanj
pripravila država, ki obenem sprejme tudi predpise o tem, kolikšna je lahko
maksimalna napetost električnega toka v ograji okrog posameznih vrtov in njiv.
Kup uradnikov se bo ukvarjalo s takšnimi in podobnimi predpisi in nekdo
drug bo zanje okopaval krompir in luščil koruzo.
Osnova je denar, ki je splošno uveljavljeno sredstvo s katerim si
pridobiš neko korist. Po drugi strani pa je za delovanje korupcije potrebno
ohranjati pozicijo, s katere ti bo omogočeno izsiljevanje.
Potem pa imamo tu še produkcijo pomanjkanja, ki sploh omogoča, da tvoja
licenca za izsiljevanje sploh deluje. Vse to mora biti prisotno, da veriga
korupcije lahko obstaja.
Mulc na smučišču, ki se vriva v vrsto, natanko ve, da mu nihče nič ne
more, zato tudi izsiljuje in v tem uspeva. Tako bo počel tudi kasneje v
življenju in kaj mu moreš.
Sodstvo obstaja zaradi sebe samega in zaradi socialne varnosti sodnikov
in samo na nešteto načinov vzdržuje verigo odvisnosti in izsiljevanja
in-produkcije pomanjkanja.
Sodniki sami izsiljujejo za svoje plače in pri tem skrbijo, da na trgu
obstaja pomanjkanje pravičnosti in pravice, njim pa se zato nič ne zgodi. Isti
kurac kot vrivanje v vrsto na smučišču! Sodnik bo mirno gledal mulca, ko se
vriva v vrsto in bo na njegovi strani, saj sam počne isto.
Dokler obstaja produkcija pomanjkanja, ne bo nihče od sodnikov
zahteval, naj opravljajo svoje delo, temveč bo svoj denar za plačo zaslužil po
drugi poti: z izsiljevanjem!
Sodniki so tam, kjer so, le zaradi lepega videza. Enako kot napisi na
smučišču, da je prepovedano vrivanje v vrsto.
Demokracija mora biti lepega videza, če naj bo sploh privlačna. Če ni
privlačna, potem ko jo jebe, ali ne?!
Enak princip vodi Ruse pri zapiranju plinovoda: produkcija pomanjkanja,
nato licenca za izsiljevanje ter ohranjanje pozicije izsiljevalca. Balkanska
posla!
S pravnostjo in pravom to seveda nima prav nobene povezave, ne v Rusiji
ne v Evropi ne pri nas v Sloveniji. Mulci, ki se vrivajo v vrsto na smučišču in
ljudje, ki ob tem pridno čakajo, da pridejo na vrsto tvorijo sistem, ki živi v
simbiozi. Tu ni nič slučajnega ali pomotoma: vse je tako, kot nam sistem, ki se
mu reče simbioza parazitov, nalaga, da mora biti. Kajti naša družbena ureditev
je navadna simbioza parazitov in nič drugega. S temi paraziti se vsi ukvarjamo,
za njihovo srečo skrbimo, njim se podrejamo. Narcisoidna golazen, katere
nadaljevanko vsak dan gledamo po TV.
Pri tem ves čas poslušamo njihove nasvete o tem, da bomo morali zopet
stisniti pas za nekaj luknjic, da se bodo oni še naprej imeli fajn. Namesto da
bi jih prisilili, naj si sami svoje hlačne pasove s trebuhov premestijo za cca.
60 cm više in si jih stisnejo do konca.
****
16.01.2009
Temu, da se južni prebivalci bivše skupne države Jugoslavije zelo radi
selijo v Slovenijo botruje dejstvo, da je Slovenija zelo podoben vzorec družbe
in odnosov v njej, kot je nekdaj bila Jugoslavija.
Po domače povedano, jugoslovanska federacija je razpadla na več totalno
fašistoidnih republik in na komunajzarsko Slovenijo. Ali še drugače,
Jugoslavija je razpadla, a se je v eni obliki ohranila v Sloveniji, zato je
tako privlačna za nostalgike vseh vrst.
Samo po sebi preseljevanje ni nič takega. Ko pa indoktrinirana množica,
ki se rada pusti zmanipulirati, s svojimi zahtevami po takoimenovanih
človekovih pravicah preglasi vsak hripav glas, ki zahteva vladavino pravnega
reda, tedaj neumnost preglasuje normalnost in nam ne kaže nič dobrega.
Evropa je v podobni situaciji, ker arabski priseljenci lažje v Evropi
dosežejo spremembe evropske mentalitete, kot pa tradicionalno dojemanje
poštenosti, spoštovanja pogodb, človečnosti odnosov med partnerji v družini...
ki so zdaj značilnost Evrope (sicer kakor kje), sploh lahko vplivajo na
priseljence.
Priča smo ideološkemu rasizmu, kjer bedaki izvajajo nasilje nad
pametjo. Na žalost se to ne zdi nikomur nevarno.
Zakoni, ki se prilagajajo zdajšnjemu stanju prej ščitijo pravice
priseljencev, da ohranijo njihove navade natanko takšne, kot so jih prinesli s
sabo, kot pa meni pomagajo, da ohranim svoje navade, ki so že ves čas tu.
Tradicijo se država trudi ohranjati le v etnološkem smislu, se pravi v
preživelem, ne pa tudi v tistem, kjer so naše navade še žive. Na koncu bomo
imeli južnjake s kozolacima.
****
01.02.09
Krizi se je mogoče izogniti, seveda če sploh misliš s tem resno, tako
da zelo hitro sprejmeš nekatere nove usmeritve in preprečiš ponavljanje
starega.
Pri odnosu dolžnik - upnik zaščitiš upnika in ne dolžnika, kot je to
zdaj v navadi.
Sedanje stanje kaže na težnje države po legalizaciji zadolževanja in s
tem kraje. Če je to pot iz recesije, potem vam politikom marsikaj še ni jasno.
Zakonodajalec in posledično sodišča poskrbijo za to, da je praviloma
žrtev pri nas okradena in zasmehovana. Država prek zakonodaje postavlja ovire,
da bi žrtev kdaj koli dosegla pravico pri svojem iskanju pravice. Postopki
trajajo v nedogled, kar je pravzaprav pravilo in ne izjema.
Ponavljanje jugoslovanskega socialističnega vzorca pri reševanju
bogatih kriminalcev, ki se kaže zdaj na Zahodu, je za nas zdaj prej izgovor,
kako prav smo imeli (!?), kako pravilna pot je pravzaprav bil jugo socializem,
kot pa priznanje lastne neumnosti in nepoštenja, zaradi česar je moralo umreti
toliko ljudi.
Vsak dan smo priča neskončnim debatam mrhovinarjev (sodniki, zdravniki,
šolniki...), ki se med sabo prepirajo o tem, kje bodo še koga skljuvali, da bi
kaj zase pridobili. Medtem jim še ni jasno, da pretepajo mrtvo kljuse, ki se ne
more več postaviti na noge, ker se mu preprosto ne splača postaviti na noge za
druge (za svoje morilce!). A vam to še zmeraj ni jasno?!
Da tale vlada (pa tudi nobena druga ne, ne tu ne po svetu) ne misli
resno z reševanjem krize, se da jasno videti iz tega, kar zdaj počnejo. Nobeno
njihovo dejanje ne poskusi v normalnem človeku obuditi iskre (za)upanja v
institucije, ki zdaj držijo v svojih rokah vse vzvode moči.
Moč je zdaj samo še moč sama po sebi in niti z najtanjšo vrvico ni več
pripeta na noben smisel.
Vrvice se bodo v kratkem strgale in gledali bomo samo še divje
opletanje oblastnikov, ki bodo le še sebe zapletali v lastne mreže iz vrvi in
krvi, ki ne vodijo do nikogar.
Medtem bodo množice soočene z lastno nesposobnostjo krotiti svoj bes,
ki so ga poprej same negirale, saj je na zunaj vse bilo lepo speglano in oh in
sploh prekrasno videti.
Množice so se ujezile samo, če se jim je zdelo, da nekdo po nepotrebnem
ustvarja afere. Tipično slovenski stavek: Kaj vam je treba ves čas ustvarjati
afere?!
Ali po domače povedano: Ne želim ničesar vedeti!
Če samo pogledamo s čim se vlada in opozicija zdaj ukvarjata, nam je
jasno, da so vsi še vedno prepričani, da je kup s katerega se da krasti, še vedno
velik in da si je zato potrebno priboriti nazaj ugoden položaj, čim bliže kupu.
Pa bo spet vse po starem, torej v najlepšem redu.
Nikomur se niti ne sanja, da nikoli več ne bo vse v najlepšem redu!
Da so se zgodile stvari, ki se jih ne da več vrniti v poprejšnje
stanje. To, kar zdaj gledamo, je primerljivo z rušenjem berlinskega zidu, ki je
razgalil komunizem in ga pokazal takšnega kot v resnici je: gol, nemočen,
nesposoben ohranjati svoje ljudi pri življenju, razen seveda tako, da manjšina
pobije večino in se tako hrani z njihovim mesom. Pri berlinskem zidu je šlo za
zid v glavah, zunanji del zidu je bil pa samo simbol notranje pregrade! Ta še
vedno stoji.
Zdaj se je to zgodilo še Zahodu.
Le da se je ta finančni zid, ki je do zdaj ločeval pojme blagostanja od
revščine, dobro-slabo, razvito in nerazvito... telebnil z dosti manjšim hrupom
a z večjimi posledicami, kot berlinski zid.
Napačno je misliti, da se stvari lahko vrnejo v iste tirnice in da se
sploh ne bo poznalo, če bomo le dovolj zvito zastavili stvari. Od tu namreč
izvira fraza, da je kriza lahko tudi izziv in priložnost (kaj bolj neumnega še
nisem slišal!). To je pač običajna konfiguracija možganov, ki mislijo, da se bo
že še dalo koga nategniti, kot vedno do sedaj.
Religiozne in posvetne inštitucije se krčevito držijo do sedaj znanih
filozofskih vzorcev, njihova trhlost pa se že kaže v tem, da zdaj celo
pritrjujejo ena drugi (če bi verjele, da imajo prav, bi bile v sporu druga z drugo,
ne pa da ena pri drugi iščejo pomoč...), in temu se zdaj reče
interdisciplinarnost.
Kar je (interdisciplinarnost) pravzaprav navadno natikanje lesenih
olagumijev na mehki kurac.
Zdravorazumskost namreč ni ne zdrava ne razumna pri gnitju živega telesa,
ki je videti živo le zaradi lepo počesane glave, ki rada živi ločena od nižjih
delov telesa, saj lepo počesana glava viha nos nad lastnimi mrtvaškimi prdci,
kot da sploh ne bi bili njeni.
Tokrat se primarnih instinktov, ki ohranjajo Življenje (kolikor je tega
sploh še ostalo!) ne bo dalo več skuriti v pečeh, ne poklati v klavnici ali
pojesti ter jih preprosto odplakniti v čistilno napravo.
