006_KREDIT NA ZASTAVLJENO HIŠO, KI JE NI

KREDIT NA ZASTAVLJENO HIŠO, KI JE NI

Včeraj sem - ne vem kaj me je popadlo - sam sebi napisal en kratek tekst! To, da pišem sam sebi in zase, se mi kar pogosto dogaja. Telo preprosto samo vpraša, potem pa sebi razjasni, v kakšnem položaju se je znašlo. Pri meni je Telo = možgani!
In tedaj moja zavest zna sama sebi razložiti celo stvari, ki sicer pri drugih veljajo za nerazložljive.

Tekst sem imenoval: Kredit brez Hiše.

Takole gre:

Jezus je zadolžil Stvarstvo. Naredil je tole:

Vzel je kredit na hišo, ki je ni bilo, zastavil je hišo (pri banki, pri Bogu!), ki je ni.

Problem zdaj je v tem, da je bilo zastavljeno nekaj, kar bi bilo treba še zgraditi, da bo sploh stalo.

Šele, ko bo hiša stala, bo kredit zanjo postal upravičen.

Ko to samo pomislim...me oblijejo solze.

Hudo mi je za Jezusa, da je tako lahkomiselno ravnal. Kakšno velikansko zaupanje v človeštvo je ta človek imel! Verjel je v prazno, ko tam še nič ni bilo ali pa še ni bilo izoblikovano.

Zato ga zdaj gledam tako »gor«, kot se reče; ker je tako velik... In dostikrat ne vem, če je moje zaupanje v človeško bitje in v ljudi nasploh, dovolj veliko, da ga lahko s čimerkoli opravičim. Zato se čutim dolžnega temu človeku in mi je nerodno pred njim.

Ko bo stal pred Očetom in ga bo Oče vprašal - kajti slej ko prej pride poračun za vsa dejanja - Njega bo vprašal - ne nas! Kdo bo pa ta kredit vrnil, Sin moj?!

In bo še vprašal: Kje je pa hiša? Ti, ki zmeraj misliš, da mora biti vse po tvoje (po Srcu!) - kje imaš zdaj hišo? Kje je tista hiša, ki si jo zastavil, da si od mene lahko izposloval kredit?! KJE JE??

On bo pa gledal v tla, kot pred Poncijem Pilatom, ko ga je ta vprašal: Ha, Resnica.... kdo ve, kaj je Resnica?! A ti veš?!

In ga ne bo sram! Ne bo ga sram, kot ga tudi tedaj pred Pilatom ni bilo sram, ko mu nič ni odgovoril. Ne bo ga sram tega, kar je naredil za nas.

Jaz pa bom zdaj stal za Njim, ki stoji pred Očetom namesto nas in za nas, in bom zavpil na ves glas:

Še enkrat mu očitaj to, kar si mu zdaj, pa te tako treščim po buči, da ti bo v njej tri dni zvonilo.

In hiša bo v trenutku postavljena.