OBSTAJAJO LJUDJE II

S tistim delom sebe, ki je v meni večen in je neomejen, ki se nikoli ne konča ne s smrtjo ne z rojstvom, sem iskal odgovore na vprašanja, ki   si jih nihče ne postavlja. Zavedam se tega dela sebe, ki ga vse to zanima in res ne vem, zakaj bi ga še naprej zanikal. In ga ne uporabljal. Tako sem izvedel, kaj se je zgodilo živalim! Moral sem. Povezani smo, človeštvo, in živali. Ko sem pogledal skozi okno Odgovornosti, sem videl, kaj sem jim storil. Odgovornost namreč ne poizveduje in išče dokazov, kaj so drugi komu storili. Tako namreč gleda Krivda. Tako potem Krivda poišče krivce in jih kaznuje. Namen sikanja Krivde je jasen: izločanje. Za Odgovornost je značilna želja po sprejemanju in integriranju, kajti Stvarstvo na vse nas gleda odgovorno. Odgovornost pravi takole: JAZ SEM to storil(a).... S tem prevzame odgovornost in vzpostavi Namen. Šele tedaj je učenje sploh mogoče! Začne se. Tisti, ki je Odgovoren, se uči s tem, da je odgovoren! Uči se, ker sam...

KREDIT NA ZASTAVLJENO HIŠO, KI JE NI Včeraj sem - ne vem kaj me je popadlo - sam sebi napisal en kratek tekst! To, da pišem sam sebi in zase, se mi kar pogosto dogaja. Telo preprosto samo vpraša, potem pa sebi razjasni, v kakšnem položaju se je znašlo. Pri meni je Telo = možgani! In tedaj moja zavest zna sama sebi razložiti celo stvari, ki sicer pri drugih veljajo za nerazložljive. Tekst sem imenoval: Kredit brez Hiše. Takole gre: Jezus je zadolžil Stvarstvo. Naredil je tole: Vzel je kredit na hišo, ki je ni bilo, zastavil je hišo (pri banki, pri Bogu!), ki je ni. Problem zdaj je v tem, da je bilo zastavljeno nekaj, kar bi bilo treba še zgraditi, da bo sploh stalo. Šele, ko bo hiša stala, bo kredit zanjo postal upravičen. Ko to samo pomislim...me oblijejo solze. Hudo mi je za Jezusa, da je tako lahkomiselno ravnal. Kakšno velikansko zaupanje v človeštvo je ta človek imel! Verjel je v prazno, ko tam še nič ni bilo ali pa še ni bilo izoblikovano. Zato ga ...

Poljubil sem bolečino v njej. Vrnila mi je poljub, a ne vem, koga je poljubila. Mene prav gotovo ne! Najbrž le neko svoje upanje v daljni prihodnosti, mene sploh ni videla. Izkušnja pravi, da če je ženska ločena od svoje bolečine, potem je ne moreš poljubiti hkrati z njeno bolečino. Moral bi se ukvarjati z vsako posebej, to pa je nemogoče. Ona to ve! Le noče, da bi bilo tako. A je kljub temu tako.

KAJ NAS BO POBRALO V Delova Pisma bralcev sem v devetdesetih letih poslal zapis z naslovom Dovoljene meje.  DOVOLJENE MEJE Zrak je onesnažen v dovoljenih mejah, voda zastrupljena v dovoljenih mejah, Krška nuklearka je radioaktivna v dovoljenih mejah, zemlja je zamorjena s pesticidi in GMO semeni v dovoljenih meja, v Anhovem ljudje vdihavajo azbestna vlakna v dovoljenih mejah...  Ma, JEBEM VAM MATER v dovoljenih mejah!!!  Urednica mi prispevka ni hotela objaviti, ker sem šel prek dovoljene meje.

BOG IN DENAR Evolucija: V začetku je bila Beseda. Beseda je dala besedo in nastal je prepir. Od tedaj do danes se ni dosti spremenilo. Razlog, zakaj menim, da krize še ni konec je v tem, da jo imamo za finančno, pa to ni. Denar je samo simbol nečesa. Rad bi nekaj povedal o tem, simbol česa je denar. Za enkrat je videti, da smo s tem simbolom povsem zadovoljni, dokler ta ostaja močan. Če opeša, ga podpiramo z vseh strani, pa naj nas to stane, kar hoče. Itak gre samo za denar. Dejstvo pa je, da kadar v nekaj investiramo, VEDNO investiramo emocije, tudi ko gre samo za denar. Stvari niso rešljive na simbolni ravni. Simbole je treba razreševati in jih pojasniti na način, da nas povežejo z začetkom, ko so simboli nastali. Popeljati jih je treba do izvora, kjer je obležal odnos, ki se ni razvil. Ker odnosa ni bilo, ga je nadomestil simbol, neposredni odnos pa je zamenjalo simbolično izražanje. Prav odnosa, ki ga zdaj nihče ne pogreša, nikoli ni bilo. Ni se zgodil....